Novi zakon o verski svobodi, ki ga je pripravila vlada Republike Slovenije in ga poslala v parlamentarno razpravo, je v javnosti odprl številne polemike. Zakon, ki bi naj nadomestil sedaj veljavnega iz leta 1976 in ureja vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje verske svobode in delovanje verskih skupnosti v naši državi, je v javnosti naletel tudi na številne kritike in pomisleke.

V procesu oblikovanja zakona je s svojimi predlogi in pripombami dejavno sodelovala tudi Adventistična cerkev, ki zakonsko ureditev tega področja pozdravlja, a je do predloga kritična. Ob tej priložnosti smo se o predlogu zakona pogovarjali z mag. Zmagom Godina, predsednikom Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji, ki je nekatera stališča cerkve predstvil tudi v oddaji Trenja (POP TV, 1. junij 2006).

AdventPress: Mag. Godina, zakon o verski svobodi je prejšnji teden v parlamentu doživel prvo branje. V času odkar imamo samostojno Slovenijo je to prvi zakon, ki poskuša urediti področje delovanja verskih skupnosti. Prihaja pravočasno ali morda celo zamuja?

Mag. Zmago Godina: Vsekakor pozdravljamo odločitev države, da zakonsko uredi področje delovanja verskih skupnosti. Zdi se mi, da vprašanje časa niti ni najbolj pomembno. Pomembnejše je vprašanje kaj ta zakon prinaša vsebinsko. In glede na to, da gre za občutljivo področje, ki ureja vprašanje izvajanja ene od temeljnih človekovih pravic, verske svobode, menim da tukaj ni potrebno hiteti.

AdventPress: Kritiki zakona trdijo, da je ta sporen z vidika ločitve države in verskih skupnosti, ki jo zagotavlja ustva Republike Slovenije. Kakšno je stališče Krščanske adventistične cerkve o tem vprašanju?

Mag. Zmago Godina: Najprej je seveda potrebno definirati kaj pomeni oz. ne pomeni ločitev države in verskih skupnosti. Ločitev države in verskih skupnosti ne pomeni sovražnosti države do vere, niti njenega zavračanja ali njene marginalizacije, pa tudi njenega pokroviteljstva nad vero in verskimi skupnostmi ne. Na žalost se v številnih razpravah povezanih s tem zakonom, poskuša ustvariti prav takšno stališče, češ da so zagovorniki ločitve sovražniki vere in verujočih. V Adventistični cerkvi zagovarjamo ločitev med državo in verskimi skupnostmi, ki pomeni dobrohotno nevtralnost države s katero ta vsem verskim skupnostim omogoča enaka izhodišča za njihovo delovanje in nobene veroizpovedi ne postavlja v drugorazreden položaj. In prav v luči tega menimo, da ta zakon v nekaterih rešitvah, ki jih ponuja, ne nudi vsem verskim skupnostim enakega izhodišča za delovanje.

AdventPress: Za katere rešitve gre?

Mag. Zmago Godina: Vzemimo za primer vprašanje duhovne oskrbe v vojski, policiji, v zavodih za prestajanje kazni, bolnišnicah in socialno varstvenih zavodih. Po predlogu zakona bi naj pristojna ministrstva zagotovila duhovno oskrbo v teh ustanovah tako, da bi "ob dovolj velikem številu oskrbovancev iste veroizpovedi" zaposlila potrebno število duhovnikov, ki bodo lahko "nemoteno opravljali svojo službo".

Tukaj je spornih nekoliko stvari. Najprej to, da smo trdno prepričani, da država ne rabi zagotavljati verske oskrbe, ampak jo mora omogočati. Med enim in drugim pa je seveda bistvena razlika. Zagotavljanje duhovne oskrbe za vernike ni naloga državnih uradnikov ampak verskih skupnosti. Zato menimo, da bi država v duhu dobrohotne nevtralnosti do vere in verskih skupnosti morala omogočiti izvajanje duhovne oskrbe tako, da bi vsem verskim skupnostim ponudila enako izhodišče za njeno izvajanje - torej prost dostop verskih uslužbencev do tistih, ki to oskrbo potrebujejo oz. si jo želijo, prostore za njeno nemoteno izvajanje in podobno. Oskrbo samo pa bi verske skupnosti izvajale s svojimi finančnimi in človeškimi viri.

Sporno je tudi dejstvo, da imajo za zaposlitev verskih uslužbencev v državnih ustanovah možnost samo nekatere verske skupnosti. Če se država že odloči za to, da bo te osebe zaposlila, potem bi seveda morala to možnost, ob upoštevanju številčnosti pripadnikov neke verske skupnosti, ponuditi vsem verskim skupnostim. Tako bi večje verske skupnosti seveda imele več zaposlenih, manjše pa bi morda imele eno osebo, ki bi skrbela za duhovno oskrbo na področju cele države.

Nadalje se tudi ne strinjamo z duhovno oskrbo v vojski in policiji. Zaposleni v teh dveh ustanovah lahko to oskrbo dobijo enako kot vsi ostali zaposleni v svojem prostem času. Če pa gre za izredne razmere (npr. vojna ali misija v tujini) pa naj država plača strošek take oskrbe za to obodobje (plačilo potnih stroškov, dnevnice, zavarovanje).

AdventPress: Eno od vprašanj, ki so sprožila veliko polemik je tudi vprašanje financiranja verskih skupnosti oziroma plačevanja prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev. Kako gledate na to vprašanje?

Mag. Zmago Godina: Zakon predlaga, da bi država za verske uslužbence plačevala določen odstotek prispevkov za socialno varnost za enega uslužbenca na 1000 pripadnikov te verske skupnosti, oziroma če tega razmerja ni, za pripadnike verske skupnosti, ki vsaj 80 let deluje na področju Slovenije. Menimo, da taka rešitev zapostavlja manjše in na področju Slovenije mlajše verske skupnosti. Ob tem pa je seveda absurd v tem, da pripadniki verskih skupnosti ki ne izpolnjujejo teh dveh kriterijev in zato njihovi uslužbenci niso upravičeni do te pomoči, posredno financirajo večje verske skupnosti oz. njihove uslužbence. In to isto seveda počnejo tudi tisti, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti.

Veliko pravičnejša rešitev za vse verske skupnosti bila možnost, da vsak državljan odstotek svoje dohodnine nameni verski skupnosti po svoji izbiri (ali katerikoli drugi humanitarni ali podobni organizaciji). Tako bi vsakdo financiral versko skupnost kateri pripada oz. tisto, katero želel.

AdvetnPress: Nekatere je zbodla tudi delitev verskih skupnosti na "cerkve" in "druge verske skupnosti".

Mag. Zmago Godina: Menimo, da je takšna delitev popolnoma odveč in nepotrebna. To je tako kot če bi, na primer, avtomobile razdelili na "honde" in "avtomobile". Tudi honde so avtomobili; enako so tudi cerkve verske skupnosti. Takšna delitev verskih skupnosti, kot jo vsebuje predlog zakona, je lahko škodljiva, saj odpira vrata za diskriminacijo. In da ne gre za neupravičeno bojazen dokazujejo tudi že razprave nekaterih poslancev ob obravnavi tega zakona, ko so verske skupnosti delili na več oz. manj vredne.

AdvetnPress: Morda za konec še eno vprašanje: menite, da bo zakon, kljub številnim kritikam v javnosti, sprejet?

Mag. Zmago Godina: Zakon ima podporo strank vladajoče koalicije (razen DeSUS-a), zato je seveda realno pričakovati, da bo sprejet. Ali bo sprejet točno v taki obliki kot je predlagan, ali pa bodo politiki vendarle pripravljeni prisluhniti tudi nam iz manjših verskih skupnosti in velikemu delu javnosti ter upoštevati nekatere rešitve, ki smo jih predlagali in niso v škodo nikomur, je pa seveda drugo vprašanje. Menim, da bi ob določenih spremembah ta zakon lahko bil do verskih skupnosti nediskriminatoren in resnično sodoben zakon, kakršnega potrebujemo in si želimo.