Z možem sva na najinega prvorojenca čakala dvanajst let. Med čakanjem sva mislila, da bom ostala neplodna, zato sva posvojila tri otroke. Ko so se pri meni pokazali prvi znaki nosečnosti, sem mislila, da kažejo ne vse kaj drugega. Končno me je mož prepričal, naj grem k zdravniku.

Naročila sem se, zato da bi mu ustregla. Tako sem ob določenem času sedela v čakalnici skupaj z ženskami vseh stopenj nosečnosti, ki so razpravljale o bolečinah v križu in oteklih gležnjih. Kaj sem tu počela jaz s ploskim trebuhom in svojimi 31 leti?

Uro pozneje sem sedela pred zdravnikom, ki si je svojo v razpredelnico nekaj zapisoval. Vzdignil je pogled in se na široko nasmehnil: »Pa še kako ste noseči. Čestitam!«

»Nemogoče,« sem zajecljala. »Doma imam že tri otroke.«

»Bojim se, da gre sedaj zares,« je odvrnil on. Vedel je za moje neuspešne poskuse zanositve in tudi za posvojitve, tako da je razumel, zakaj sem tako zmedena. Potem si je še nekaj zapisal, me pogledal in prijazno vprašal: »Ali ste srečni?«

S cmokom v grlu sem lahko samo prikimala. Seveda sem bila srečna. Sedem mesecev kasneje sem držala najinega sina. Zrla sem v njegove sive oči in zlato rumene lase, da bi ugotovila, komu je najbolj podoben. Bil je najin, da ga vzgajava in oblikujeva. Prav tako sem vedela, da bo na koncu, ne glede na vse najine močne napore in globoko ljubezen, vendarle sam svoj – edinstvena osebnost, ki se bo odločal po svoje.

Na lepem sem razumela Boga kakor še nikoli prej. Razumela sem njegovo močno starševsko skrb, ko je opazoval Adama in Evo in v njiju videl svojo podobo. Kako dragoceni vznemirljivi stvaritvi. To, da  ju je ustvaril po svoji podobi je zajemalo svobodo, to, da ju ni omejil in jima vgradil vzorcev varnega obnašanja. Kajti programirana človeška bitja ne bi mogla ustrezati Stvarnikovim merilom. Bog je želel samohotno ljubezen, ki je srce robota nima. Hotel je voljno, premišljeno in veselo poslušnost. Medtem ko je poznal najhujše jima je želel najboljše.

Tudi mi imamo moč, ki vzbuja spoštovanje – ustvarjati otroke po svoji podobi. Tisti dan sem spoznala, da imam jaz, od greha bolan Božji otrok, še vedno dragoceni dar izbire. Dojela sem, da on v svoji večni ljubezni čaka, da se bodo njegovi otroci obrnili proti domu.