Poln pričakovanja je pritisnil nos ob okno kupeja v vlaku. Dva dolga tedna je bil na službenem potovanju, zdaj pa se je veselil vrnitve domov. »Pridem v petek ob osemnajsti uri,« je sporočil svojim dragim po telefonu. Novica je v domu povzročila veliko veselje.

Najmlajša hčerka mu je celo z navdušenjem obljubila: »Ko boš prišel, te bomo prišli čakat na kolodvor!«

Vlak je upočasnil vožnjo, pokrajina je začela postajati vedno bolj znana, na hodnikih so se gnetli potniki, ki bodo kmalu izstopili. Zavore so naposled zacvilile in hitri vlak se je ustavil. Vrata so se odprla in ljudje so se prerivali, da bi izstopili. Veseli obrazi, srčni objemi, tu poljub, tam šopek rož – veselje ponovnega snidenja! Toda po nekaj minutah se je peron spraznil, ostali so le še prazni vozički za prtljago, dva delavca in nekaj potujočih, ki so čakali na naslednji vlak. Nekoliko izgubljen je stal na peronu. Pričakovanja polno veselje se je umaknilo gubi zaskrbljenosti na čelu. Medtem ko se je počasi premikal proti izhodu, ga je spreletela misel: »Pozabili so name, pozabili.«

Naj ta prizor služi primerjavi. Nekdo prihaja, vendar ga nihče ne pričakuje. To se je nekoč že zgodilo in se v današnjem času ponavlja spet in spet. V Janezovem evangeliju je piše: »V svojo lastnino je prišla [Beseda, torej Jezus; op. prev.], toda njeni je niso sprejeli.« (Jn 1,11) Bog je po svojem Sinu prišel k nam, toda zdi se, kakor da za to ni bilo nikomur mar.

Tudi danes ni nič drugače. Kdor hoče danes »prispeti«, se mora domisliti nečesa. Narediti mora vtis, pritegniti pozornost nase in pri tem ostati resen, verodostojen in vzbujajoč zaupanje. Cenimo tega, ki nam je naklonjen in je zaupanja vreden. Praznih besed, zvenečih glasov in obljub, ki jim ni verjeti, je namreč kakor peska na obali.

Toda je nekdo, za katerega vem, da je zanesljivo vreden zaupanja. To lahko trdim, saj gre za moje izkustvo v neštetih okoliščinah in mnogih vznemirljivih letih. Ta nekdo je moj prijatelj in zveličar Jezus Kristus. Vem, da je tudi mož beseda: kar obljubi, izpolni. Ko bo napočil trenutek njegove veličastne vrnitve, njegov drugi prihod, bo osebno prišel po nas in nas z dobrodošlico pozdravil v svojem kraljestvu.