Čeprav dobre odločitve po navadi sklepamo ob novem letu, je 31. januar izredna priložnost, da premislimo glede navade, ki bistveno vpliva na naše sedanje in bodoče zdravje. Ta datum je namreč izbran za svetovni dan brez cigarete.

Ponovoletne odločitve s presenetljivimi (pozitivnimi) posledicami

V Sloveniji vsako leto zaradi raka pljuč umre 1.100 bolnikov. Ker je povezava med kajenjem in rakom pljuč dokazana, bi morali o tem več razmišljati.  Če podrobneje pogledamo raziskave, opazimo, da je veliko kadilcev med ženskami in mladimi in da kadi približno 30 % deklic pri petnajstih letih. Ob takem podatku se moramo vsi resno zamisliti in uporabiti vsa razpoložljiva preventivna sredstva, da odstranimo uničevalca človeškega zdravja, sreče in življenj. Ugotovljeno je, da tobak ne povzroča samo raka na pljučih, temveč je  v visokem deležu odgovoren tudi za nastanek raka na drugih organih, je eden od povzročiteljev ishemične  bolezni srca, kronične obstruktivne bolezni na pljučih,  možganske kapi in še drugih obolenj.

Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) je objavila, da novejše raziskave kažejo, da  kajenje ni krivec le za rakava obolenja, ki so jih do sedaj omenjali v povezavi z njim, temveč je sopovzročitelj tudi pri raku na jajčnikih, debelem črevesu in danki.

Kajenje je vodilni povzročitelj za nastanek rakavih obolenj na svetu

British Medical Journal  v januarski številki 2010 omenja podatek, da pacienti pri katerih so odkrili raka na pljučih v zgodnji fazi in so nehali takoj kaditi, imajo dvakrat večjo možnost ozdravitve. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kadi na svetu 1 milijarda ljudi. Čeprav pri nas velja zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, se vprašajmo, kako je s kajenjem po naših domovih?

26. novembra 2010 je zdravstvena revija The Lancet Journal objavila zaskrbljujoče podatke o pasivnem kajenju: Raziskava je bila narejena leta 2004 v 192-tih državah. Zaradi pasivnega kajenja letno umre več kot 600.000 ljudi, od tega 165.000 otrok. Pasivno kajenje je vzrok za 21.400 smrti zaradi pljučnega raka, 379.000 smrti zaradi ishemičnih sprememb na srcu, 36.900 smrti zaradi astme in 165.000 smrti zaradi bolezni dihal. Veliko teh prezgodaj umrlih ljudi je bilo proti svoji volji izpostavljeno tobačnemu dimu, predvsem otroci. Pasivno kajenje je vzrok 1% vseh smrti na svetu.

Koliko življenj bi podaljšali, če ne bi kadili? Koliko trpljenja zaradi bolezni, povezanih s kajenjem bi zmanjšali? Koliko denarja bi lahko porabili za koristne stvari namesto za strupeni dim?

Danes je čas za najboljšo odločitev glede svojega in tujega zdravja. Za vedno zavrzimo cigarete in zadihajmo svobodno!