Pozabili ste torej, kam ste odložili avtomobilske ključe, in ne morete se spomniti, zakaj ste odprli vrata hladilnika? Če ste že kdaj pozabili, kje ste parkirali vozilo, ali pa se niste mogli spomniti imena človeka, ki ste ga srečali pred tem, ste se najbrž začudeni spraševali: »Kaj se dogaja z mojim spominom?«

Tu in tam ima vsakdo težave s spominom. Celo veleumi imajo spominske spodrsljaje. Thomas Edison je nekoč stal v vrsti za plačilo davka. Ko je prišel na vrsto, se ni mogel spomniti svojega imena. Winston Churchill je pogosto pozabljal očala in celo svoje umetno zobovje.

»Spomin je tretja stvar, ki jo moram urediti, vendar se ne spomnim prvih dveh,« je besedna zveza, ki občasno velja za vsakogar od nas. Slabega spomina pravzaprav ni. Obstajajo pa mnogi ljudje, ki mislijo, da imajo »slab« spomin, v resnici pa le slabo izkoriščajo sposobnosti svojega spomina. Izoblikovati močan spomin je podobno izoblikovanju močnih mišic. Oboje zahteva pravilno tehniko, prizadevnost in izvajanje.

Zatorej ne skrbite preveč zaradi svojih težav s spominom. Preverjene metode in nasveti lahko izboljšajo vaš spomin in povečajo vaše umske moči. Kdor pa je prenehal reševati probleme, bo dosegel točko, ko jih več ne bo mogel reševati.

Šest dejstev o spominu

Spomin je postopek. Spomin nastane z dejanji, ki jih opravimo za shranitev, priklic in uporabo podatkov. Tako kakor pri računalniku, mora podatek v možgane najprej stopiti skozi naša čutila in potem biti obdelan za shranitev. Ko ste jo shranili, morate opraviti določeno dejavnost, da jo zopet prikličete.

Za shranitev dejstev je potrebna zbranost. Po navadi nekaj pozabimo, ker temu nismo posvečali pozornosti. Obsojamo svoj spomin, v resnici pa bi morali grajati svojo nezbranost. Imena, obrazi in dejstva najprej stopijo v kratkotrajni spomin in se tam ponavadi zadržijo manj kakor minuto. Da bi podatek prenesli v dolgotrajni spomin, se moramo osredotočiti nanj vsaj osem sekund.

Pozabljanje je hitro. Dejstva najraje izginejo iz našega spomina kmalu zatem, ko smo se jih naučili. Približno 60 % naučenega pozabite v treh letih, v naslednjih 50-tih letih pa le nadaljnjih pet odstotkov.

Ljudje imamo različne sposobnosti pomnjenja, tako kakor imamo različne ravni inteligentnosti. Nekateri ljudje si zlahka zapomnijo števila. Drugi bodo pozabili svoj naslov, vendar se bodo zlahka spomnili imena vsakogar, ki so ga srečali. Z malo prizadevanja se lahko uspešno izboljšajo vse spominske sposobnosti. Ključni pri tem sta vadba in uporaba.

Ženske imajo boljši spomin kakor moški. Skoraj pri vseh vrstah spominskih preverjanj v vseh starostnih obdobjih so se ženske izkazale uspešnejše od moških. To lahko mogoče pripišemo delovanju ženskega hormona estrogena, ki spodbuja delovanje možganov. Druga razlaga pravi, da imajo ženske več izkušenj pri »žongliranju« skozi podrobnosti vsakdanjega življenja in si s tem ohranjajo gibčen um.

Staranje ni enako pozabljivosti. Res je, da se nekatere spominske sposobnosti s časom poslabšajo. Ko osebe dosežejo sedemdeseta leta, možgani potrebujejo več časa za iskanje in priklic shranjenih podatkov iz dolgotrajnega spomina. Toda če se jih ne priganja, se starejši spomnijo prav tako dobro kakor mlajši.

Kako naj si zapomnimo imena in druge pomembne podatke?

Nedavna raziskava je preverjala 1000 ljudi, da bi ugotovili, kako dobro se spomnijo matematike. Nekateri so jo opravili pred nekaj meseci, drugi pa že pred petdesetimi leti. Raziskovalci so ugotavljali, kako dolgo se je posameznik učil matematiko, stopnjo, ki jo je dosegel, in koliko je znanje uporabljal v dobi odraslosti. Na njihovo presenečenje se je kot odločilen dejavnik izkazalo trajanje oziroma dolgost učenja. Tisti, ki so se matematike učili samo nekaj mesecev, so vse znanje pozabili v dveh ali treh letih. Tistim, kateri so opravili samo tečaj iz matematike, je po treh letih ostala samo sled znanja. Ljudje, ki so se matematike dobro učili več let, so celo desetletja pozneje lahko priklicali več kakor 60 % znanja. Če se torej želite naučiti igranja klavirja ali govorjenja tujega jezika, se raje odločite za eno lekcijo tedensko v obdobju enega leta kakor pa za dve lekciji tedensko v obdobju pol leta.

Tukaj je nekaj nasvetov za izboljšanje umskih sposobnosti:

1. Telovadba. Redne telesne vaje bodo povečale spomin z izboljšanjem krvnega pretoka. Če so možgani dobro prekrvavljeni, da dobijo potreben kisik in hranilne snovi, se bo pojavljalo manj težav glede spomina in zbranosti. Raziskave so pokazale, da vaje na svežem zraku izboljšujejo umske sposobnosti. Nekateri raziskovalci menijo, da si po telovadbi podatke lažje zapomnimo.

2. Gojite spodbujajoče dejavnosti. Učenje novih stvari in iskanje novih izkušenj vas sicer ne more obvarovati pred Alzheimerjevo in podobnimi boleznimi, bo pa izostrilo zdrav um. Pomnjenje novih dogodkov bo uspešnejše, če obstaja široko polje podatkov, s katerimi jih lahko povežemo. Ljudje, ki so intenzivno vključeni v življenje, bolje ohranijo svoje umske sposobnosti, kakor umski lenuhi. Ljudje z dobrim spominom so tudi umsko dejavni. Vaša umska moč se bo z leti zmanjšala, če bo vaše najizzivalnejše razvedrilo loterija. Kdor je prenehal reševati težave, bo dosegla točko, ko jih več ne bo mogel.

3. Bodite prilagodljivi. Umske funkcije togih ljudi se v življenju hitreje zmanjšajo. V srednjih letih ne postanite suženj navad. Prilagodljivost v srednjih letih je dober znak zmanjšane nevarnosti umskega propadanja v poznejših letih.

4. Ne skrbite, bodite zadovoljni. Z življenjskimi težavami se spopadite mirno. Če jih ne morete rešiti, se jim prilagodite in jih strpno prenašajte. Če se boste življenja lotili s sproščenim razpoloženjem, se vam bodo vrata odpirala in težave lajšale. Vodila vas bo notranja moč in sposobni boste ohraniti mir v težavnih okoliščinah. Sproščenost prav tako pomaga uspešno priklicati spomine.

5. Bodite organizirani. Uredite si po-tek običajnih dnevnih opravil, kar bo olajšalo obremenitev vašega spomina in ga sprostilo za pomembnejše naloge. Vedno na primer odložite ključe na isto mesto. Več reda boste imeli v življenju, sposobnejši boste za priklic podatkov. Strokovnjaki za spomin so dokazali, da je organiziranost za spomin zelo pomembna. Organiziranost pomeni, da zamisli medsebojno povezujete in si jih ne zapomnite samo kot posamezna dejstva. Lažje si boste na primer zapomnili, kdaj se je začela 2. svetovna vojna, če boste ta datum povezali še z drugimi dogodki, ki so se zgodili v istem času zgodovine. To je nekaj podobnega, kakor ustvariti datotečno mapo na računalniku in v njo shranjevati podobne zadeve.

Kljub vsem prizadevanjem in vaji boste včasih imeli težave s priklicem podatkov. Za priklic dejstev poskusite z naslednjimi ukrepi:
- V umu pojdite skozi obdobje, ko ste sprejeli podatek ali opazili stvar, ki se je želite spomniti. Obnovitev dogodkov lahko pomaga sprožiti asociacije, ki vam bodo pomagale ponovno priklicati podatek.
- Če se poskušate spomniti imena neke osebe, pojdite skozi abecedo.
- Če je bil izgubljen podatek, ki je del seznama, preglejte druge stvari na njem. Mogoče so povezane z izgubljeno stvarjo in tudi če niso, vam bo njihov položaj na sznamu mogoče dal namig, kako ponovno doseči podatek.
- Če vse to odpove, preusmerite svoj um na nekaj popolnoma drugega. Pogosto bo iskani pojem nepričakovano dobesedno priletel v vaš um potem, ko bo vaša podzavest ponovno pridobila podatek ali bo druga misel prižgala iskrico asociacije.
- Ne skrbite zaradi izgube spomina. Ni treba, da je spomin »tretja stvar, ki se je ne spomnite«, vendar bo potrebno prizadevanje in vaja, da ohranite svoj spomin učinkovit.

Kako se spomniti tistega, kar ponavadi pozabimo?

1. Imena. Ob srečanju recite: »Lepo, da sva se srečala; Janez.« Potem si ga dobro oglejte in ponovite njegovo ime po tihem pri sebi 10-krat. Po srečanju z nekom ponavljajte njegovo ime na glas takoj, ko to lahko.

2. Števila. Razdelite dolga števila na smiselne koščke. Število 10311459 si boste, na primer, lažje zapomnili, če razmišljate o njem kot o prvi minuti vaše malice v službi ob 10:31 in o koncu službe ob 14:59.

3. Nakupni seznam. Predstavljajte si velikansko izvedbo stvari, ki jih morate kupiti.

4. Drobni gospodinjski opravki. Ne poskušajte si zapomniti, da morate odposlati pismo. Raje si ga postavite na vidno mesto blizu vhodnih vrat, kjer ga boste opazili, ko boste odhajali.

5. Mnemotehnika in akronimi. Ustvarite si verz ali frazo, da si zapomnite stvari. To učinkuje, ker je kratko in si ga je lahko zapomniti. Akronime si najlažje zapomnimo, če tvorijo besedo ali poved, vendar to ni nujno. Lahko predstavljajo črkovno zloženko, ki je brez pomena za vsakogar, razen za vas.

6. Predstavljajte si. Umska podoba je slika, ki si jo ustvarite, da bi si zapomnili želen podatek. Ustvarjanje podob je zelo dober način za učenje in pomnjenje. Če si želite na primer zapomniti, da ste parkirali avto na odseku 4B, razmišljajte o štirih bananah.

7. Zapišite si. V raziskavi strokovnjakov je bil najuspešnejši način za preprečitev pozabljanja tudi najpreprostejši – pisanje beležk. Pisanje vas prisili, da se osredotočite na zadevo in ustvari ozadje v primeru, da vaš spomin odpove. Nekateri ljudje si prikličejo iz spomina videz beležke, da bi se potem spomnili zadev, ki so na njej.